"Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje."

Prvi skavtski zakon oziroma prva skavtska drža je, biti takšen, da nam drugi lahko zaupajo. Kako naj to dosežemo?

Skavti govorimo resnico

Skavtove besede so vedno v skladu z dejanji, ki so se zgodila ali jih napoveduje. Dejanjem nič ne dodajamo, jih ne olepšujemo ali s prikrivanjem izkrivljamo. Skavti tudi ne molčimo, ko je potrebno spregovoriti.

Skavti držimo dano besedo

Ko je beseda dana, je zavezujoča. Skavti bomo zato izpolnili dano besedo tudi takrat, ko ne bo vse potekalo tako, kot smo si predstavljali, in takrat, ko se bodo stvari obračale nam v večje breme, morda celo v škodo. Vsekakor pa bomo, preden bomo dali besedo, resno preverili pri sebi in tistih, ki jih naša obljuba zadeva (npr. družinski člani), kaj zmoremo obljubiti, kaj pa presega naše moči. Nič ne bomo naredili na škodo zaupanja, če vnaprej povemo, česa ne zmoremo in zato ne moremo sprejeti in obljubiti, ravno nasprotno.

Skavti se čutimo odgovorne

Skavtom nam ni vseeno, kaj se dogaja s tem, kar nam je zaupano. Ta odgovornost je do zaupane stvari in njenega lastnika, odgovornost pa vidimo tudi v odnosu do Boga. Tako bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo stvari pripeljali do cilja, ki smo si ga zastavili. V primeru, da se nam ponesreči, da ne moremo izpolniti obljube ali ugotovimo, da obljubljenega ni več primerno izpolniti, se bomo znali iskreno opravičiti in pri tem opisati okoliščine, zaradi katerih obljube nismo izpolnili. Pripravljeni smo tudi poravnati nastalo škodo.

Skavti želimo drugemu le dobro

Nemoč drugega ne bomo izkoristili ne v lastno korist ne v njegovo škodo, zato se izogibamo vsemu, kar zastruplja dobre medosebne odnose. Naj tukaj posebej izpostavim obrekovanje in opravljanje, v katerega tako zlahka pademo - večkrat se človek niti ne zaveda, da govori o drugem stvari, ki jih ob njegovi navzočnosti gotovo ne bi izrekel. Jezus nas odločno spodbuja: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!« (Mt 7, 12). Pri tem naj nam bo v pomoč zmožnost vživeti se v drugega človeka. Kaj v tej situaciji ta človek čuti v sebi? Kakšna je njegova stiska? Kaj bi si jaz želel, če bi v sebi čutil to, kar sedaj čuti on?

Skavti ponudimo pomoč

Skavti priskočimo na pomoč tudi takrat, ko nas nihče ne prosi zanjo. Tudi s tem si pridobivamo zaupanje drugih. V pesmi Življenje ni praznik nam Simon Gregorčič kliče: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.«

Pridobljeno zaupanje prinaša tudi nekatere sadove:


Dobro ime

Skavti se zavedamo, da pridobivati si zaupanje, ni iskanje svoje časti, ampak je to le posledica. Prizadevanje za to, da bodo drugi zaupali skavtom je pot, da si življenje gradimo na trdnem temelju. Vedno bomo imel dovolj prijateljev. Z vsemi bomo lahko živeli v miru. Poznali nas bodo kot poštene, iskrene, dobrohotne, pa tudi vesele in vedre ljudi.

Učinkovito sporazumevanje

Vsakemu človeku lahko pogledamo v oči. Ni se potrebno pretvarjati, sporazumevanje teče gladko in brez zatikanja. Sporazumevanje na ravni zaupanja je bolj preprosto. Ni potrebno iskati dodatnih zagotovil, da bo dogovorjeno tudi izpeljano. Ni potrebno predvideti kazni, ki bi imele vlogo prisile. Z zaupanjem pripeljemo zadeve vedno do cilja. Kolikokrat je nezaupanje razlog, da se zadeve vlečejo v nedogled. Spremenijo se v iskanje krivca, medsebojnega obtoževanja, itd. Vsaka vojna je stanje nezaupanja, tudi “vojne” med posameznimi osebami, npr. sosedi.

Voditelj

Sad pridobljenega zaupanja je tudi, da bodo drugi skavtom sledili. Skavti, ki si pridobijo zaupanje, veljajo za verodostojne ljudi. Če verjamejo našim delom, bodo verjeli tudi našim besedam.