"Skavt je plemenit."


Besedo plemenit uporabljamo tudi za kovine in jo povezujemo z viteštvom. Plemenite kovine so tiste, ki so dragocene. Pri srednjeveških vitezih zasledimo plemenitost kot prizadevanje za kreposti. Vitez je bil branitelj nemočnih in se je pri tem pogosto izpostavljal tudi nevarnosti. Slovel je po uglajenosti

Peti skavtski zakon usmerja skavtovo prizadevanje h graditvi pristne človečnosti. Gre za tiste temeljne človekove naravnanosti, ki nas delajo dragocene in krepostne. Apostol Pavel jih našteje, ko govori o življenju po Duhu: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje” (Gal 5, 22-23). V pismu Kološanom (Kol 3, 12-13) našteva še naslednje: “usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu”.

V nasprotju s temi razpoloženji pa so tista, ki človeka razčlovečujejo: “nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega” (Gal 5, 19-21), "jeza, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje svojih ust. Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred" (Kol 3, 8-9).

Seznam enih in drugih temeljnih naravnanosti bi lahko še dopolnjevali in ga nikoli do zadnjega zaobjeli. Da skavt postane prežet s temi temeljnimi naravnanostmi, ki ga bodo gnale tudi k ravnanju po njih, ni samo po sebi umevno. Imamo nekaj sredstev, ki so nam pri tem lahko v pomoč.

Izpraševanje vesti


To je čas srečanja s samim seboj, postaviti se pred ogledalo in se videti takšnega, kot v resnici sem. Pogoj za izpraševanje vesti je iskrenost in resnicoljubnost, pa tudi brez ponižnosti ne bo šlo. V pomoč dobrega izpraševanja vesti so lahko prej naštete temeljne naravnanosti, deset božjih zapovedi, obrazci za izpraševanje vesti v različnih molitvenikih (npr. Kristjan moli).

Izpraševanje vesti je kot nekakšen postopek:
  • najprej povem samemu sebi, kakšen dejansko sem;
  • ustvarim odnos do teh mojih nagnjenj in konkretnih dejanj – se z njimi strinjam ali jih obžalujem, se jih kesam in jih zavračam;
  • zadnji korak izpraševanja vesti je sklep, kaj hočem pri sebi spremeniti.

Pri sklepu je potrebno biti realist. Še posebej odrasla oseba, ki ima že dokaj izoblikovano življenje (navade, spontano reagiranje), mora računati, da se takšne spremembe, kot je temeljna naravnanost, dogajajo počasi, po majhnih korakih. Zato se skavti zavedamo, da se bodo nekatera dejanja kljub dobremu sklepu še ponavljala in nas to ne bo potrlo.

Izgradnja osebnosti je dolgotrajno brušenje, v katerem je potrebno vztrajati. Z rednim izpraševanjem vesti bomo skavti napredovali na ravni osebnosti, prav tako pa bo naša vest postajala vedno bolj tenkočutna. Ena kapljica ne zalije lončka z rožami, če voda stalno kaplja, pa se bo cvetlica v lončku razbohotila v svoji lepoti.

Zakrament spovedi


Kristjani nadgrajujemo izpraševanje vesti z zakramentom spovedi. Imenujemo ga tudi zakrament sprave. Površno gledano je spoved izpoved svojih grehov, nekaj spodbudnih besed od duhovnika in odveza, po spovedi pa še izpolnitev pokore.

V globljem bistvu je to bogoslužje. V njem prihaja do srečanja med nami, Bogom in Cerkvijo. K spovedi prihajamo kot ljudje, ki se čutimo obtežene s krivdo in odgovornostjo zanjo tako pred Bogom (vsak greh je zavrnitev Božje zamisli o življenju) kot pred Cerkvijo (tudi če je greh še tako oseben in ni bil nihče v ničemer občuteno oškodovan – ker smo kot člani Cerkve manj sveti, je tudi Cerkev kot celota izgubila nekaj svoje svetosti).

V zakramentu spovedi vidimo kraj, kjer bom to težo odložil – izpoved grehov - in kraj, kjer bom sprejet – odveza. Služba duhovnika omogoča, da se to zgodi pred Bogom in Cerkvijo in da to izmenjavo doživimo na otipljiv način. Zato je zakrament spovedi tudi zakrament sprave, priložnost za nov začetek.

Pokora po spovedi je najprej dejanje hvaležnosti in veselja za ponovno pridobljeni notranji mir pa tudi v spodbudo. Prav zato ni nujno, da je pokora molitev, lahko je tudi prebrani odlomek Svetega pisma, dobro delo, odpoved.

Zakrament spovedi prinaša obilne sadove, če je obhajanje tega zakramenta redno. Skavti si torej določimo, kako pogosto bomo prihajali k spovedi.