"Skavt si v težavah žvižga in poje."

Težave običajno doživljamo kot nekaj, kar od zunaj vdira v naše življenje in ogroža našo mirnost. Zahteva po javnem nastopu – imam tremo. Poraz pri vozniškem izpitu – sramota, le kako bodo to sprejeli moji prijatelji? "Nevarne" okoliščine – to so lahko že tiste, ki ogrožajo mojo lagodnost in me je strah. Izvolitev za voditelja bratovščine - pa saj jaz nisem sposoben, drugi so sposobnejši. Nepredvidljiva in nevarna bolezen – ali je to konec življenja?!

Pogum ni potreben le v težavah. Življenje odraslega večkrat zahteva pogumne odločitve: odločitev za poroko, za otroka, menjava službe, preselitev, nova investicija, dovoliti otroku oditi na samostojno pot.

Nemir se dogaja v notranjosti – tam najdejo svoje gnezdo strah, trema, občutki sramote, nesposobnosti. Ni problem zunaj nas, ampak v nas. Skavti se svojih čustev zavedamo in jih na primeren način tudi izražamo. Ne dovoljujemo pa, da nas čustva prevzamejo in zavladajo nad nami. Takrat smo poraženi.

Pogum je sposobnost pogledati težavam iz oči v oči in se z njimi spopasti. Trenutno je res lažje pobegniti pred reševanjem težav ali se temu izogniti. Pogum je drža nezlomljivosti in pokončnosti. Pričakovali bi, da bo človek, ki premaguje težave, zato kazal trpeč obraz. Skavtstvo pa je v tem, da smo zmožni preseči prav to. Skavti si v težavah žvižgamo in pojemo. S težavami se borimo in smo pri tem še dobre volje. Je to prehuda zahteva? Človeško gledano je. Težave in smeh vendar ne gredo skupaj.

Ob tem zakonu bi se radi dotaknili tudi pretiravanja v pogumu. Z njim se sami izpostavljamo nevarnostim in ustvarjamo razmere, ki nas lahko privedejo v težave. Skavti nismo le pogumni, ampak tudi modri.

Odrasli skavti smo naravnani k preprečevanju težavnih razmer. Pri tem nam pomagajo:
  • pravočasno in natančno načrtovanje;
  • graditev pristnih medsebojnih odnosov;
  • aktivna krepitev svojih telesnih (telesna aktivnost, prehrana, počitek, izogibanje alkoholu, cigaretom, mamilom), umskih (nova znanja, drugačen pogled na življenje), odnosnih (urejeni odnosi do bližnjih) in duhovnih zmožnosti.

"Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori Gospod" (Jer 1, 8). To zagotovilo nam daje Gospod po preroku Jeremiju. Odpira še eno obzorje, ki ga zadeva osmi skavtski zakon: vera. V molitvi in premišljevanju najdemo skavti moč in voljo za premagovanje težav. Z gotovostjo Gospodove navzočnosti dobiva pogum trdne temelje. Nič več ni vse odvisno le od človeških sposobnosti, Gospod je tisti, ki bedi nad človekom. Gospod je tisti, ki človeka usposablja, ga dela trdnega navznoter. Takrat zunanji izzivi ne bodo več segali do njegove notranjosti in se je ne bodo več mogli polastiti in postati njeni gospodarji; izgubili bodo pomen. Skavti ponavljamo skupaj s psalmistom: "Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj" (Ps 23, 4).