AKADEMIJA IN SLUŽENJE SOLČAVA 22. IN 23. MAJ 2010
Ta tretji vikend smo se zmenili, da bomo imeli drugi del skavtske akademije. Predvidena je bila za prvomajske praznike, a so jo prestavili na željo udeležencev.
Lep dan se je naredil po večdnevnem zalivanju. Sledil naj bi bolj suh vikend. Dobili smo se pred solčavsko cerkvijo, kjer smo po pozdravu s trenerjema Tonetom in Alešem spakirali stvari v lep župnijski dom, ki bo, upam vsaj, kar hitro zaživel in začel sprejemati skavte, Pozdravit nas je prišel tudi Solčavski župan g. Alojz Lipnik z družino. Po pozdarvu smo se podali do gostilne Zadružnik, kjer smo se navečerjali z okusno enolončnico in odličnimi palačinkami.
Po večerji smo se podali nazaj v župnijski dom, kjer smo imeli učenje in podajanje načrtovanih in izvedenih aktivnosti. Spat smo se odpravili že krepko čez polnoč. Spanje na tleh, v spalnih vrečah je bilo odlično.
Sobotno jutro nas je prebudilo z močnim vetrom, ki je preganjal oblake po solčavski dolinici tja proti Raduhi.Podali smo se v Robanov kot, kjer smo se spustili v puščavo, Namen te puščave je bil odkriti svojo skavtsko pot v povezavi z okoljem, ki nas obdaja, z ljudmi, ki so mi blizu, v povezavi z dejavnostmi, ki jih imam. Kam me gospod pošilja ? Ali mi daje kakšna znamenja ?Kdo so moji sopotniki in kako naj se do njih obnašam ? Kkašna naj bo moja skavtska pot ? Mi gospod ponuja priložnost za napredovanje, pa jih odklanjam ?
Za ta projekt bi moral biti odhod v puščavo daljši, a ker se nam je mudilo na služenje, saj smo iskali stične točke v osnovih aktivnostih veje PP smo po pol ure zaključili Puščavo in se združili v refleksiji na temo.
Prišel je mladi gospodar z kmetije Knez, in nas na prikolici odpeljal visoko nad Robanov kot. Lepi razgledi, gozdovi in pašniki, obdani z vencem visokih gora, Res je čudovito ti gori a vseeno trdo in neizprosno za gospodarje, ki vztrajajo na teh kmetijah in iz narave potegnejo, kolikor se le da. Tu se res vidi trdo kmečko delo, kar smo izkusili tudi sami, saj smo prišli na služenje in se pridružili prostovoljcem skavtom in domačinom, ki so že pridno garali. Potrebno je bilo pregrabljat celo pobočje in na kupe spraviti skale in kamne. Kar je bilo večjega, smo z krampom izkopali, vse pa z domiselnimi zaboji nosili na traktorske prikolice, ki so jih potem odvažali v stmi breg in odsipavali v jarke. Trdo delo je trajalo skoraj do šeste. Vmes smo seveda imeli malico, pa domače kosilo, ki so ga pripravile pridne roke mlade gospodarice na Knežjem. Vmes nas je tudi malo namočilo in to ravno pri kosilu. Med nami sta se ves čas motala dva štiri nožna prijatelja. Nekaj mesečna psička ELA in leto stara oslica LILI. Delo nismo končali, saj je najbolj strm del potrebno še pokrampat in pobrat skale. Kljub obilici pridnih rok pa je vseeno bilo postorjeno ogromno dela.
Po krajšem počitku smo se podali v njihovo lepo družinsko kapelo, kjer imajo slike vse ročno poslikane. Mašo je daroval brat Primož Kovač. Za nas in za domačine je bil to enkraten zaključek lepega, z služenjem bogatega dneva. Skupno petje ob spremljavi Aleševe kitare je napolnilo planjavo pred domom in seveda tudi kapelico. Po maši so se gore začele odevati v zlat škrlat. Večerni sončni žarki so kljub oblakom predirali le te in se plazili po ostenjih gora, ki obdajajo to idilično kmetijo.
Sledila je večerja, okusna in domača. Prileglo se je. Po večerji smo se podali v dolino in domov, člani akademije pa so prespali na seniku, zatem pa v nedeljo odšli peš po grebenu do Solčave, kjer so se predstavili domačinom pri sveti maši.

Miro - Plesoči Gams

za ogled slik klikni na link

http://picasaweb.google.si/pivar.miro/SKAVTSKAAKADEMIJASOLCAVAKNEZROBANOVKOT21DO2252010#