Odzivi Jakec 2011

Jakec - skavtski izziv v orientaciji


jakec2008.jpg

Jakec je tradicionalni skavtski izziv v orientaciji. V samih začetkih v letu 1997 se je Jakca udeleževalo malo ljudi (do 50), po letu 2000 pa so se številke naglo začele višati (npr. leta 2005 že preko 700).

Geslo letošnjega in že dvanjstega Jakca je '!! Dvigni RIT !!'.
Kot pravi organizator si lahko geslo vsakdo predstavlja in razlaga drugače.

Tega dogodka se udeleži tudi vedno več ekip odraslih skavtov in tudi letos nas prijazno povabilo na Skavt.Net vabi na izziv. Za vse udeležence bratovščin, ki se odpravljate prvič pa vzpodbuden zapis bratovščine, ki se je lansko leto prvič podala na pot v neznano in nekaj slik za pokušino.


Ob začetku skavtskega leta si si v Matkovem kotu zavihal rokave - za nadaljevanje dela pa !!! Dvigni RIT !!!

Jakec0716DSC_7912_(Small).JPG

Na uradni strani lahko dobite podrobne informacije.

Če vas je v eni bratovščini premalo za sestavo ekipe, oblikujte ekipo skupaj z drugo bratovščino in združeni zmagajte!

Odziv ene od ekip, ki se je letos prvič udeležila Jakca:

Jakec 2008
Že dvanajstič so se logaški skavti potrudili in organizirali Jakca. Sedem BOKSS-ov se je udeležilo tega orientacijskega tekmovanja med njimi tudi prvič s svojo ekipo BOKSS Danijelove sove.
Zbrali smo se v Centru vojnih veteranov v Logatcu na prekrasno soboto ter se najprej prijavili nato pa že kmalu poslušali uvodno katehezo Robija Friškovca o našem udobju, volji in motiviranosti za uresničitev gesla: DVIGNI RIT! Kdo ali kaj nas motivira, da storimo nekaj dobrega za se in za druge, kdo nas spravi v pogon , ali je to naša volja ali rabimo pomoč, ali znamo prepoznavati lastno lenobo in komoditeto in ju tudi premagovati. Dobili smo tudi misli v ovojnici, ki naj bi nam na poti pomagale do duhovnih zaključkov.
Sledilo je tekmovanje v pripravljanju sladic, ki je bil pravi užitek za nas, žirijo in tudi za vse ostale udeležence Jakca. Pripravili smo štiri sladice, ki jih je žirija ocenila in podelila nagrade. Mislim pa , da lahko rečem v imenu vseh, ki smo sladice pripravljali, da ni bilo večje nagrade, kot veseli in nasmejani obrazi komisije in ostalih skavtov, ki so hodili od sladice do sladice, jo poskušali, nato pa so nam s polnimi usti dali vedeti,da smo naredili dobre jedi.
Za tem tekmovanjem se je začelo pisanje testov, po testih pa odhod na naše poti. Nekaj pri dnevni svetlobi, še več po lunini, malo navzgor, hitro navzdol , hitro reši nalogo, zapodi se za novo točko, pomagaj drugim, pusti si pomagati, ne obupaj pri vsaki težavi, ne ob vsakem šumu misliti, da je to medved, ki čaka samo nate, (vse ostale je pa spustil mimo). Bilo je lepo, nepozabno, ugotovili smo, da so ljudje, ki niso nič imeli s tekmovanjem, še vedno pripravljeni pomagati, da so klanci in hribi okoli Logatca zelo lepi pa čeprav ponoči. Ravno tako veseli kot smo odšli na pot smo se tudi vrnili.
Mislim,da je bil namen poti dosežen v vseh pogledih- tako orientacijskem kot duhovnem. Spoznali smo marsikaj, nove misli nam prežemajo duha, pa tudi nove mišice smo odkrili, tiste,ki so nas naslednji dan bolele. Ampak važno je nekaj: mišice bodo nehale boleti, spoznanja bodo pa ostala in ta so tista,ki nas bodo v bodočnosti postavila na noge za takšne in podobne izzive.

Ustrežljiva sova - BOKSS Celje 2