NEKAJ VTISOV Z SKA V SOLČAVI OD PETKA POPOLDNE SI OGLEJTE V FILMČKU NA http://www.youtube.com/watch?v=K1wSpNWErDI
IN OD SOBOTE Z SLUŽENJA PRI KNEZOVIH http://www.youtube.com/watch?v=-8BdK9Y01rA
BI! PI!
Miro PLESOČI GAMS



Vtisi

Pa je program skavt za nami

Program Skavt je uspešno za nami. Po uspelem prvem delu programa, smo takrat s precejšnjimi pričakovanji prišli v Solčavo na drugi del – spoznavanje delovanje klana. V vmesnem času smo morali opraviti tri naloge. Vsak jih je naredil po svojih najboljših močeh glede na pridobljeno znanje prvega dela. A nihče ni bil prepričan, če je zadel bistvo nalog.

ska_2010_2.jpg V Solčavi nas je pričakal oblačen, hladen petkov popoldan. Zato smo pričakovali lepšo soboto in nedeljo. Po kratkem uvodu voditeljev Toneta in Aleša smo se najprej namestili v praznem župnišču in s tem tudi bili prvi odrasli skavti, ki so bivali v njem. Po večerji smo si zakurili v štedilniku in v topli kuhinji pričeli z nabiranjem znanja. Seveda smo glavni govorci bili udeleženci, ki smo predstavili svoje naloge. Vsi smo ugotovili, da načrtovanje po metodi skavtke rutke ni tako preprosto, a je zelo koristno in uporabno. Nekatere faze so enostavne medtem, ko faza določanja ciljev zahteva precej razmišljanja in upoštevanja SMART pravil.

Kljub pogovoru o nalogah in pravilih, ki se je prevesil proti eni zjutraj, smo odšli zadovoljni na spanje, saj smo se veliko naučili. Spali smo na skupnih ležiščih. Če pa je kdo želel enoposteljno sobo, jih je bilo tudi nekaj na voljo.

ska_2010_1.jpgDrugi dan smo se odpravili na pot proti Robanovem kotu in Knezovi domačiji. Ker je akademija sovpadala s skavtsko akcijo čiščenja kamnitega travnika pri Knezovih. Da bi čim prej prišli na to akcijo, smo se poslužili prevoza z avti do Robana. Malo naprej od Robana smo se ustavli, da sta nam voditelja predstavila metodo puščave. V pol ure smo jo potem tudi praktično preizkusili. Seveda smo dobili samo občutek metode. Za večje poglabljanje vase pa bi rabili več časa.

ska_2010_4.jpg Nato je po nas prišel »skavtski taksi« in nas odpeljal do domačije, kjer smo odložili prtljago in se podali na služenje – pridružili smo se ostalim skavtom pri delu. Travnik je bil velik, še več kamenja tako, da so škrabljale grablje in je ropotalo po škatlah na katere smo nalagali kamenje kar tja do poznega popoldneva. Napenjali smo mišice rok in nog, a nikogar ni to motilo. V delu smo zgradilo majhno skupnost, ki je poleg dela prepletala tudi medsebojne stike. Da pa nam ne bi bilo prevroče, nas je večkrat na rahlo osvežila manjša ploha. Na koncu dela smo naredili tudi nekaj skupinskih slik.

Delovni dan smo zaključili ob sedmi uri s sv. mašo v kapeli pri Knezovih. Skavtom so se pridružili tudi domači. Po večerji, ko so nam jo pripravili domači, so se ostali skavti vrnili v dolino. Udeleženci akademije pa smo ostali in opravili še eno nalogo: navezovanje stikov z domačini. Pri pogovoru se nam je pridružil tudi lastnik, ki nam je pripovedoval kakšno je bilo življenje nekoč, kako je bilo med vojno, kako je bila domačija že pred vojno tehnološko napredna ipd. Bilo je zanimivo in bi še lahko marsikaj izvedeli, če nes ne bi priganjala noč in spanje. Tokrat smo počivali na bolj mehkem – na slami na seniku.
Drugo jutro nas je zbudila psička Eli, ki je vsakega posebej podrezala v spalko. Tako nam ni bilo težko pričeti nov dan. Po okusnem ska_2010_3.jpgzajtrku, ki smo ga bili deležni pri Knezovih smo opravili še zadnji del spoznavanja klana: popotni tabor. Od domačije smo se po pobočju hribov spuščali proti Solčavi. Vmes smo občudovali naravo, nabirali izkušnje pohoda v skupini in se smejali dogodivščinam, ki so se nam pripetile na poti. Do pol desete ure smo že bili v dolini, kjer smo se udeležili sv. maše. Na koncu le te smo izvedli tudi krajšo predstavitev odraslih skavtov domačinom.

Akademijo smo zaključili z poglobljeno refleksijo glede vtisov in znanja, ki smo si ga pridobili.

Slikovni utrinki dogajanja so na strani Danijelovih sov .

Toni Rozman, Spretni čuk, 27.5.2010


Ta tretji vikend smo se zmenili, da bomo imeli drugi del skavtske akademije. Predvidena je bila za prvomajske praznike, a so jo prestavili na željo udeležencev.
Lep dan se je naredil po večdnevnem zalivanju. Sledil naj bi bolj suh vikend. Dobili smo se pred solčavsko cerkvijo, kjer smo po pozdravu s trenerjema Tonetom in Alešem spakirali stvari v lep župnijski dom, ki bo, upam vsaj, kar hitro zaživel in začel sprejemati skavte, Pozdravit nas je prišel tudi Solčavski župan g. Alojz Lipnik z družino. Po pozdravu smo se podali do gostilne Zadružnik, kjer smo se navečerjali z okusno enolončnico in odličnimi palačinkami.
Po večerji smo se podali nazaj v župnijski dom, kjer smo imeli učenje in podajanje načrtovanih in izvedenih aktivnosti. Spat smo se odpravili že krepko čez polnoč. Spanje na tleh, v spalnih vrečah je bilo odlično.
Sobotno jutro nas je prebudilo z močnim vetrom, ki je preganjal oblake po solčavski dolinici tja proti Raduhi.Podali smo se v Robanov kot, kjer smo se spustili v puščavo, Namen te puščave je bil odkriti svojo skavtsko pot v povezavi z okoljem, ki nas obdaja, z ljudmi, ki so mi blizu, v povezavi z dejavnostmi, ki jih imam. Kam me gospod pošilja ? Ali mi daje kakšna znamenja ?Kdo so moji sopotniki in kako naj se do njih obnašam ? Kašna naj bo moja skavtska pot ? Mi gospod ponuja priložnost za napredovanje, pa jih odklanjam ?
Za ta projekt bi moral biti odhod v puščavo daljši, a ker se nam je mudilo na služenje, saj smo iskali stične točke v osnovih aktivnostih veje PP smo po pol ure zaključili Puščavo in se združili v refleksiji na temo.
Prišel je mladi gospodar z kmetije Knez, in nas na prikolici odpeljal visoko nad Robanov kot. Lepi razgledi, gozdovi in pašniki, obdani z vencem visokih gora, Res je čudovito tu gori a vseeno trdo in neizprosno za gospodarje, ki vztrajajo na teh kmetijah in iz narave potegnejo, kolikor se le da. Tu se res vidi trdo kmečko delo, kar smo izkusili tudi sami, saj smo prišli na služenje in se pridružili prostovoljcem skavtom in domačinom, ki so že pridno garali. Potrebno je bilo pregrabljat celo pobočje in na kupe spraviti skale in kamne. Kar je bilo večjega, smo z krampom izkopali, vse pa z domiselnimi zaboji nosili na traktorske prikolice, ki so jih potem odvažali v stmi breg in odsipavali v jarke. Trdo delo je trajalo skoraj do šeste. Vmes smo seveda imeli malico, pa domače kosilo, ki so ga pripravile pridne roke mlade gospodarice na Knežjem. Vmes nas je tudi malo namočilo in to ravno pri kosilu. Med nami sta se ves čas motala dva štiri nožna prijatelja. Nekaj mesečna psička ELA in leto stara oslica LILI. Delo nismo končali, saj je najbolj strm del potrebno še pokrampat in pobrat skale. Kljub obilici pridnih rok pa je vseeno bilo postorjeno ogromno dela.
Po krajšem počitku smo se podali v njihovo lepo družinsko kapelo, kjer imajo slike vse ročno poslikane. Mašo je daroval brat Primož Kovač. Za nas in za domačine je bil to enkraten zaključek lepega, z služenjem bogatega dneva. Skupno petje ob spremljavi Aleševe kitare je napolnilo planjavo pred domom in seveda tudi kapelico. Po maši so se gore začele odevati v zlat škrlat. Večerni sončni žarki so kljub oblakom predirali le te in se plazili po ostenjih gora, ki obdajajo to idilično kmetijo.
Sledila je večerja, okusna in domača. Prileglo se je. Po večerji smo se podali v dolino in domov, člani akademije pa so prespali na seniku, zatem pa v nedeljo odšli peš po grebenu do Solčave, kjer so se predstavili domačinom pri sveti maši.

Miro - Plesoči Gams

za ogled slik klikni na link

http://picasaweb.google.si/pivar.miro/SKAVTSKAAKADEMIJASOLCAVAKNEZROBANOVKOT21DO2252010#


Vtisi Karmen Kristan najdete na SkavtNETu in razmišljanje Aleš Čerina ob pobiranju kamnov na blogu Preprostost.