ROMANJE ODRASLIH SKAVTOV V ASSISI
od 16. do 20. avgusta 2008

LjubezenNeMine.JPG

30 odraslih skavtov in njihovih prijateljev, zbranih iz bratovščin Celje, Cerkno, Dolenja vas pri Ribnici, Fužine, Grosuplje, Jesenice, Kranj, Postojna in Štepanja vas, je v dneh od 16. do 20. avgusta poromalo v Assisi. Pod duhovnim vodstvom bratov kapucinov, br. Primoža, generalnega duhovnega asistenta, br. Klemna in br. Jožkota, smo odkrivali, kako močno nas sv. Frančišek s svojo preprostostjo ter povezanostjo z Bogom in stvarstvom, nagovarja tudi v današnjem času.
Po zgledu sv. Frančiška in sv. Klare smo tudi mi bivanje v svetih krajih oblikovali tako, da smo živeli zelo preprosto. Podobno kot na naših skavtskih taborih, smo si med seboj podeljevali izkušnjo služenja. Po skupinah smo pripravljali molitve, oblikovali sv. maše, kuhali, skrbeli za čistočo in prenočevali na skupnih ležiščih, kar nas je povezalo v eno družino.
Iz razpoloženja in besed vseh udeležencev je bilo očitno, da so Jezusove besede sv. Frančišku: »Popravi mojo cerkev«, v nas obrodile sadove in da so bile to tudi prave duhovne vaje. Posebej globoko se nas je dotaknilo petje po asiških ulicah in večerna molitev v cerkvi Marije Angelske v Porcijunkuli.
Veselje in sreča, ki sta nas prežarjala ves čas romanja, sta zagotovilo, da bomo Frančiškovo duhovnost in z njo povezan skavtski duh, širili v okolje, kjer živimo.
Katja Anžič, načelnica ZBOKSS


DSC03516.jpg
Misli, doživljanja in vtisi z romanja
Hvala vsem, ki ste se se oglasili.

Zavetnik odraslih skavtov več...
Zahvala za čudovito romanje več...
Pa mi kar samo zapoje srce sončno pesem… več...
Zahvala več...
S srcem in dušo po skavtskih poteh sv.Frančiška Asiškega več...
Assisi še vedno deluje več...
Assisi mesto sv.Frančiška, sv.Klare in mesto milosti več...
Po Assiškem kamnu stopam več...
Na ogled je tudi album fotografij več...
Novica na SkavtNET več...
Poslušanje posnetka pogovora o romanju na radiu več...

Informacije o prijavi več...


div40.gif

Zavetnik odraslih skavtov

Posredujem mnenje, ki ga je izrazil eden od romarjev pred odhodom domov: Vsaka skavtska veja ima svojega zavetnika. Odrasli skavti ga še nimamo. Naj bo naš zavetnik sv. Frančišek Asiški.
Ni se potrebno še takoj odločiti. Zavetnik je svetnik, na katerega se želimo obračati kot našega priprošnjika. Je pa tudi svetnik, ki nam njegova življenjska izkušnja veliko pove in se želimo ob njem navdihovati za naše skavtsko življenje.

Mir in vse dobro
br. Primož

svFra.jpg

div40.gif

kriz.jpg
Zahvala za čudovito romanje

Sedaj ko bi se lahko izrazil, da sem "prišel k sebi" bi se še enkrat rad pisno zahvalil za tako lepo organizirano in pripravljeno romanje v Assisi. Bil sem že na romanjih v Lurdu, Međugorju in Fatimi, toda to naše skavtsko romanje je bilo najlepše.

Še posebej lepo je bilo druženje in življenje kot v eni veliki družini, pa večerno petje v Assisiju, obisk krajev smrti in grobov obeh svetnikov in še večerna molitev v Porcijunkuli. Seveda pa je tudi obisk samostanov posebno doživetje ko si poskušaš zamisliti kako je v vsakdanjem odklopu od "ponorelega" sveta.

Sv. Frančišek nam je lahko vsem velik vzornik in njegov način življenja nam je v opomin. Sedaj mi je še bolj nedoumljivo pehanje ljudi samo za materialnimi dobrinami, nenehna tekmovalnost in s tem odvračanje od Boga v današnjih časih. Koliko tega vidim in občutim vsak dan.

Če boste v kontaktu z obema redovnikoma br.Klemenom in br.Jožetom, se jima v mojem imenu zahvalite za izražene globoke misli, petje in igranje. Če bo možno organizirati romanje v Assisi spet drugo leto bom storil vse, da se ga udeležim. Upam, da bodo tudi drugi člani naše in ostalih slovenskih BOKSS enakega mnenja.

Lep skavtski pozdrav
Mir in dobro
Andrej Kajfež

div40.gif

Pa mi kar samo zapoje srce sončno pesem…

Da, peli smo na trgu sredi sončnega Assisija, peli smo na avtobusu, peli smo v našem asiškem domu , peli smo sredi travnika na vojaškem pokopališču, na asiškem kamnu, pod obokom jasnega umbrijskega neba, v skrivnostni La Verni, pod križem, v tihem zavetju votlin na hribu nad Assisijem, pod drevesi, ….

Peli smo, saj je srce hotelo prepevati! Naša knjižica, naš osebni dokument s pomenljivim napisom »LJUBEZEN NIKOLI NE MINE…« in srcem, ki se je ponujalo v iztegnjeni dlani, se je na koncu kar sama odpirala na strani, kjer je bila pesem štev. 73.
pesem.jpg

nagori.jpg

Ja, potovati po skavtsko po Frančiškovih poteh, je bilo eno čudovito doživetje. Potovati v skupini 30 skavtov in bodočih skavtov s tremi duhovnimi mušketirji je bilo potovanje od srca do srca , od Frančiška do Klare, od votline do votline, od veličastne katedrale s freskami do skrite kamnite cerkvice s starim križem, od objema do stiska rok, od skritega prijatelja do odkritega prijatelja, od križa pri jutranji molitvi do Angelčka pred spanjem, od Joškotove
do Ivankine kitare, od pisanja kartic do kupovanja spominkov, od glasnega skavtskega objema miru do veličastnega obhajanja pri sv. Štefanu, od odličnih kuharjev do pridnih čistilcev, od temeljitih Primoževih razlag do Klemenovih tihih molitev, od Petrovih globokih misli do valčka sredi Assisija…
laverna.jpg
Težko je že danes napisati veliko in opisati vse, saj je srce polno in še vedno poje…

Dragi prijatelji, skriti in odkriti, hvala, ker sem lahko z vami hodila po Frančiškovih stopinjah in prepevala Sončno pesem!

Ester AAČ, BOKSS Fužine

div40.gif

Tudi nama že celo dopoldne v ušesih odzvanja refren te naše himne. Ko se spomniva tega prečudovitega romanja, nama srce zaigra od veselja. Še enkrat hvala za vse, kar so nam pripravili naši bratje Primož, Jožko in Klemen.

Hvala pa tudi vsem udeležencem za prisrčen, vesel, odkrit in zaupanja vreden odnos, ki smo ga imeli med seboj, za vse skrite prijatelje, za odkrivanje Frančiškove in Klarine poti, ter poglobitev vsakega posameznika v veri.

Hvala tudi Petru za obisk kapelice. Še enkrat vsem inskreno hvala in upam, da nam bo še kdaj dano biti skupaj na takšnem romanju.

Janez in Marjetka, BOKSS Jesenice
brat_sestra.jpg

div40.gif

S srcem in dušo po skavtskih poteh sv.Frančiška Asiškega

V soboto navsezgodaj zjutraj smo se slovenski odrasli skavti odpravili po poteh sv.Frančiška Asiškega, odkrivat njegovo skavtsko naravo.
In imeli smo kaj videti in spoznati.

assisi.jpgNaš ljubi sv.Frančišek se nam je razkril kot pravi skavt od nog do glave … mi pa smo na njegovih poteh odkrivali njegovo sveto duhovno dušo.

Vsak kraj, kjer je stopala njegova ponižna noga, vsako skromno skalno ležišče nam je govorilo svojo veličastno zgodbo. Čutili smo njegovo spoštovanje in navdušenje, njegovo prevzetost in čudenje. Prepoznavali smo njegovo 'vedno-pripravljenost' ljubiti, delati dobro in prinašati mir, zdravje dušam in telesom. Spoznali smo njegovo ponižno vztrajnost in dosledno poslušnost našemu ljubečemu Očetu.

Podoživljali smo njegove trenutke globoke zamišljenosti, naše nemirne misli so utihnile, v globino srca se je naselil mir, oči so se sprehajale po mili lepoti stvarstva, ki jo je sv.Frančišek tako globoko ljubil.
In nezavedno smo tudi sami postajali ljubljeni Božji otroci, ki jim Očka navdušeno razkazuje svoje stvaritve.
Bilo je tako, kot bi nam On sam hotel pokazati, kaj vse je ustvaril.

Kot bi nas spremljal in govoril: "Poglej, ljubi otrok, tem drevesom sem dal rasti, da se boš lahko umaknil v hladno senco, pa še tale hrib sem ti postavil, da boš lahko s pogledom zaobjel lepoto stvarstva, pa tole dolinco, da ti bo lepo, … glej, tukaj sem zate ustvaril majhno votlino in tam raste drobna, čudovita rožica, da ti naredi veselje … pridi še sem, ljubi otrok, pokazal ti bom trdoživost starodavne oljke iz Frančiškovih časov in tamle … tamle se spreletavajo ptice pod nebom, da ti zapojejo. Pomisli, ljubljeni moj, kako trajno, neskončno te ljubim."

Iz naših src se je hitro umikala vsakdanjost. Molitev nam je navdihovala duha in dajala novih moči. Naše duše so hodile za Frančiškom, naša srca in noge so jim vztrajno sledile. Pozabili smo na čas, na dan v tednu. V očeh so se prižgale lučke, v srcih se je razkrila odprtost. Drug v drugem smo videli brata in sestro, ljubili smo bližino prijateljev in toplino nasmehov, ki so se prelivali med nami, veselili smo se skrivnostnih pogledov skritega prijateljstva in drobnih pozornosti, ki so razžarjale srca v luči Njegove ljubezni. Delili smo, kar smo imeli in skrbeli drug za drugega. Bili smo eno. Trideset neskončno različnih človeških bitij je bilo eno med seboj in eno v Gospodu.

skavti.jpgA nam vse to še ni bilo dovolj … globoko, skrivnostno lepoto in iskreno navdušenje smo želeli deliti naprej … pogrešali smo brate in sestre, ki se nam niso mogli pridružiti, mislili smo na vse, ki bi jim želeli to pokazati, jih vzeti s seboj.

Veličastno in globoko spoštljivo čudenje tega notranjega dogajanja pa nas ni nasitilo. Prav obratno: odprlo nam je lakoto po 'še'.

Neradi smo se poslovili od svetih krajev, a vemo: ostali bodo tam in nas čakali, da naslednje leto spet pridemo. Ponujali nam bodo možnost, da pripeljemo še več bratov in sester, da jih popeljemo v otroško preprostost in ljubečo svetost … po stopinjah sv.Frančiška.

Srečno pot, ljubi bratje in sestre.

Grosupeljska Andreja, BOKSS Grosuplje

div40.gif

Assisi še vedno deluje
golob miru je prinesel zapoznelo pošto skritega (že odkritega prijatelja)
golob.JPG

Z obrazložitvijo
pismo.JPG

In darilom:
vino.JPG

In napolnil naša…


Občutili smo bratsko slogo, ljubezen do bljižnega, možje in žene smo poglobili medsebojno razumevanje. Kako ne bi na vse dodali kozarček rujnega?
Bog vas živi!

Darko in Marija, BOKSS Cerkno

div40.gif


Assisi mesto sv.Frančiška, sv.Klare in mesto milosti

Da, tam smo bili člani slovenskih skavtskih bratovščin na romanju. Živeli smo kot ena velika družina, katere člani držijo skupaj in si pomagajo pri opravilih.

Trije redovniki, ki so organizirali romanje so bili velik blagoslov za nas. Naš generalni duhovni asistent p.Primož nam je izčrpno predstavil življenje sv.Frančiška in sv.Klare. Z njim smo po skupinah oblikovali večernice. Bdel je nad nami kot oče, ki mu ni vseeno kaj se dogaja s člani družine.

P. Klemen nam je pomagal in svetoval pri pripravi za sv. mašo. S svojimi globokimi mislimi nam je bil zgled kreposti kot sv.Frančišek.

P.Jožko je bil dobrohoten in vedno nasmejan. Pri večernem nedeljskem petju v Assisiju nas je usmerjal in s Katjo sta odlično uglasila svoji kitari. Skupaj smo objeti in iz srca vsi srečni peli in tisti večer smo bili glavna atrakcija v Asisiju.
masa2.jpg


Težko je opisati vse dogodke na našem romanju. Še težje je prestaviti naša doživetja ko smo stopali po assiškem kamnu in so naša srca zapelo sončno pesem. Najtežje pa je živeti vsaj približno Bogu vdano kot oba svetnika v Assisiju.

ribnica.jpg
Mislim, da smo se v našo domovino vsi vrnili drugačni in bolj povezani. Postali smo še večji prijatelji. Bili smo deležni številnih milosti. Verjamem, da smo odločeni vsaj nekoliko bolj krepostno živeti in biti ljudem za zgled kot sv.Frančišek. Verjamem tudi, da bo ob naslednjem skavtskem romanju v to mesto avtobus bolj poln. Prepričan sem, da se bo v Assisiju še razlegala pesem z naslovom Srečanje s sv. Frančiškom in Vsakdo mora imeti prijatelja...







Andrej (Skrbni kozorog), BOKSS Jesenice

div40.gif

Po Assiškem kamnu stopam…

.. mi še sedaj odzvanja začetek tiste zdaj že znamenite pesmi št. 73 iz naše rdeče romarske pesmarice (osebnega dokumenta). Na njeni naslovni strani piše Ljubezen nikoli ne mine. Če je nismo že prinesli s seboj, smo jo pa tam zagotovo našli in utrdili. Predvsem tisto Božjo ljubezen, ki jo sprejemamo skozi našo vero v troedinega Boga in jo skušamo podeliti še z domačimi, prijatelji, znanci, s sodelavci v službi ali z neznancem z ulice. Ja, prav to nam je v Assisiju uspevalo na vsakem koraku. Upam, da nam bo prav to uspevalo tudi v vsakdanjem domačem okolju.

V Assisiju sem se imel preprosto lepo. Ko sem se odpravljal na to romarsko pot, sem bil v rahlem dvomu, ali me bo Assisi 2008 prav tako močno nagovoril kot pred tremi leti, ko smo odrasli in družine iz vse Slovenije poromali k sv. Frančišku in sv. Klari. Pa ne da bi dvomil o organizaciji in duhovnem vodenju tega romanja, ampak ponavadi me prvič zadeve mnogo bolj nagovorijo kot drugič ali pa tretjič. Pa sem kar kmalu ugotovil, da te Assisi vsakič nagovori bolj in bolj. Zadnji večer pri refleksiji je nekdo dejal, da je do tega romanja bil za določene zadeve slep in je šele sedaj četrtič v Assisiju ''spregledal''. Torej še en razlog več za še kakšno romanje v Assisi.

K odličnemu vzdušju, ki je bilo skozi vseh pet dni stalno prisotno, so poleg našega sproščenega in veselega skavtskega načina življenja prispevali še prekrasno sončno vreme in seveda sveti kraji, ki smo jih obiskali v teh petih dneh. Poleg ljubezni in veselja smo v Assisiju iskali tudi vsem tako potreben mir, ki smo ga našli v molitvi na Monte Casaliju, Carceriju, pri Sv. Damjanu, pri Porciunkuli v cerkvi Marije Angelske, v cerkvi Sv. Klare, v baziliki Sv. Frančiška in na La Verni. Močno so me nagovorile tudi sv. maše, še posebej sv. maši na ameriškem vojaškem pokopališču in v cerkvi Sv. Štefana. Prva predvsem, ker je bila v naravi, druga pa zato, ker nas je s svojo preprosto prvobitno notranjščino nekako popeljala v čase sv. Frančiška. Še posebno živa je bila naša pesem, ki je odmevala po assiških ulicah in trgih ter navduševala mimoidoče tako, da so z nami tudi kakšno zapeli.

Med nami je zavladal pravi bratski skavtski duh. Vsi smo pri urejanju prostorov radi poprijeli za delo, prav tako pri kuhi. Skupaj smo pripravljali jutranjice in večernice. Prav vsak je dobil svojega skritega prijatelja. Trudili smo se, da bi z željami in majhnimi pozornostmi kar najbolje presenečali in razveseljevali svoje skrite prijatelje. Skratka med nami je zavladalo neko podobno vzdušje, kakršno je vladalo med prvimi Frančiškovimi brati.

Zato vsem hvala lepa za lepo in veselo vzdušje ter pristne odnose na romanju, za skrita in tudi na novo odkrita prijateljstva, za poglobljeno utrjevanje naše vere, za naše iskrene molitve, za lepo petje in za odlično strokovno in duhovno oskrbo p. Primožu, p. Klemenu in p. Jožkotu. Hvala tudi ZBOKSS-u, da je sploh prišel na idejo o romanju v Assisi. Nenazadnje tudi hvala našemu nebeškemu Očetu, saj brez prisotnosti njegove Božje volje, se zagotovo ne bi stvari odvijale tako lepo in srečno.

Upam, da bo romanje odraslih skavtov v Assisi še kdaj ponovljeno, morda celo postalo tradicionalno.

Copy_(1)_of_IMG_0222_(Small).JPG
Posredujem vam še album s slikami. Preprosto kliknite na to povezavo in odprl se vam bo album, kjer si boste lahko ogledali slike in obenem obujali prelepe spomine na to res lepo romanje.
Meni je že bilo tako lepo, kot že dolgo ne.

Lep skavtski pozdrav in na snidenje ob naslednji priložnosti!

Darko – Srčni krt, BOKSS Celje 1

div40.gif

Oglejte si še članek in slike na našem skupnem skavtskem spletnem domu SkavtNET/Ljubezen nikoli ne mine .

div40.gif

Dne 28.8.2008 je bil gost v skavtski oddaji na radiu Ognjišče br. Primož Kovač.
Ker je pogovor tekel o romanju v Assisi, si ga lahko poslušate tukaj:

(kliknite na gumb > Predvajaj na zgornjem predvajalniku)

Kogar zanima celotna oddaja, naj gre na SkavtRADIO in naj izbere iz arhiva oddajo št. 8.

div40.gif


crta.JPG






Program in informacije o prijavi so >>tukaj<<.




Nekaj kratkih misli iz odzivov na romanje

o sv. Frančišku

Naš ljubi sv.Frančišek se nam je razkril kot pravi skavt od nog do glave … mi pa smo na njegovih poteh odkrivali njegovo sveto duhovno dušo.

Sv. Frančišek nam je lahko vsem velik vzornik in njegov način življenja nam je v opomin.

Vsaka skavtska veja ima svojega zavetnika. Odrasli skavti ga še nimamo. Naj bo naš zavetnik sv. Frančišek Asiški.

o romanju

Bil sem že na romanjih v Lurdu, Međugorju in Fatimi, toda to naše skavtsko romanje je bilo najlepše.

Če bo možno organizirati romanje v Assisi spet drugo leto bom storil vse, da se ga udeležim. Upam, da bodo tudi drugi člani naše in ostalih slovenskih BOKSS enakega mnenja.

Ja, potovati po skavtsko po Frančiškovih poteh, je bilo eno čudovito doživetje.

Upam, da bo romanje odraslih skavtov v Assisi še kdaj ponovljeno, morda celo postalo tradicionalno.

o veselju in prijateljstvu

Občutili smo bratsko slogo, ljubezen do bljižnega, možje in žene smo poglobili medsebojno razumevanje.

Hvala, ker sem lahko z vami hodila po Frančiškovih stopinjah in prepevala Sončno pesem!
Trije redovniki (br.Primož, br, Jožko in br. Klemen), ki so organizirali romanje, so bili velik blagoslov za nas.

Mislim, da smo se v našo domovino vsi vrnili drugačni in bolj povezani.